Tehnično načelo rokavic za enkratno uporabo temelji predvsem na lastnostih polimernih materialov,-ki tvorijo film in zaščitne lastnosti; obdelava ustvari neprekinjen, nedotaknjen zaščitni film, ki izolira roke od zunanjega okolja. Med proizvodnjo so plastične ali gumijaste surovine podvržene postopkom, kot so mešanje, segrevanje in oblikovanje, da se zagotovi enakomerna pokritost ročno{2}}oblikovanih kalupov, na koncu pa se oblikuje struktura rokavice z določeno debelino in trdnostjo.
Zaščitna funkcija rokavic za enkratno uporabo je odvisna predvsem od pregradnih lastnosti samih materialov. Materiali rokavic zmanjšajo neposreden stik med kožo in tekočinami, madeži, bakterijami in nekaterimi kemikalijami, s čimer zmanjšajo tveganje kontaminacije in draženja. Različni materiali ponujajo različne lastnosti delovanja; PE rokavice se na primer opirajo na plastično folijo za osnovno izolacijo, medtem ko rokavice iz nitrila in lateksa izkoriščajo elastičnost in gosto strukturo gume za izboljšanje prileganja in zaščitne sposobnosti.
Rokavice za enkratno uporabo so običajno izdelane s-postopkom oblikovanja po potopu. Po čiščenju in sušenju se ročni kalupi potopijo v tekoče surovine, kar omogoča, da se material enakomerno oprime površine kalupa; naknadno segrevanje-ki vključuje vulkanizacijo ali utrjevanje-tvori stabilen film rokavice. Nazadnje, koraki, kot so odstranjevanje, pregled in pakiranje, povzročijo rokavice za enkratno uporabo, ki izpolnjujejo zahteve uporabe.
Optimizacija delovanja rokavic za enkratno uporabo vključuje tudi modifikacijo materiala in izboljšave proizvodnih procesov. Na primer, prilagoditev formulacije lahko poveča elastičnost, odpornost proti obrabi in odpornost na trganje, medtem ko lahko nadzor nad debelino in tehnikami površinske obdelave izboljša udobje pri nošenju in operativno spretnost. S tehnološkim napredkom se rokavice za enkratno uporabo vedno bolj razvijajo v smeri postajanja tanjših in lažjih, učinkovitejših-in okolju prijaznejših.